M E H A T R O N I K A

Izraz mehatronika (iz mehanika in elektronika) je prvi uporabil japonski inženir T. Mori že leta 1969. Z njim je poskušal zaobjeti vse intenzivnejšo integracijo elektromehanskih komponent in sistemov močnostne elektronike. Po nekaj letih so v to področje vključili še vse zmogljivejše mikroprocesorje, ki so začeli prevzemati naloge krmilne elektronike v mehatronskih sistemih.

Mehatronika se že nekaj let uveljavlja kot celostni pristop k obravnavanju elektromehanskih sistemov. Izraz običajno definiramo kot sinergijo (medsebojno dopolnjevanje) mehanike, elektronike, regulacijske tehnike in računalništva v postopku projektiranja in realizacije tehnoloških sistemov. Zaradi narave ciljnih sistemov je mehatronika multidisciplinarno področje, ki ga lahko obvladajo le ustrezno izobraženi kadri.

Mehatronski sistemi se uporabljajo v:

• napravah za vsakdanjo rabo (npr. fotokopirni stroji, tiskalniki, računalniški diski, elektronske tehtnice, gospodinjski aparati, …)

• industriji za vodenje električnih servomotorjev in posebnih napajalnih sistemov, v hibridnih pogonih cestnih vozil, …

• zahtevnih specializiranih napravah (npr. letalska tehnika, medicinska tehnika, jedrska tehnika, …)

Primer mehatronskega sistema

Hibridni pogon vsebuje električni motor/generator, napajalno elektroniko, inteligentne senzorje in mikroprocesorske komponente.

Končni izdelek ni le skupek posameznih komponent, temveč so bile le-te že v fazi načrtovanja prilagojene prav za to konkretno uporabo. Več...